"Vsaka kapljica mleka šteje, dojenje ni vse ali nič"

Na ta vprašanja v podkastu Zdravje z Alenko Kesar odgovarja pediatrinja dr. Larisa Kragelj, dr. med., ki pojasnjuje, kaj pravi stroka in kje so najpogostejše zmote.

"Dojenje je najboljše, a najpomembnejše je, da je otrok nahranjen"

"Dojenje še vedno velja za optimalno izbiro hranjenja dojenčka do šestega meseca starosti," pojasnjuje dr. Kragelj. A ob tem poudarja, da je najpomembnejše, da sta z načinom hranjenja zadovoljna tako mama kot otrok. "Pogosto slišimo ‘breast is best’, a hkrati velja tudi ‘fed is best’."

Vztrajanje za vsako ceno po njenih besedah nima smisla. "Če dojenje predstavlja prevelik stres ali ne steče, dodatni pritisk ni rešitev." V takšnih primerih je smiselno poseči po mlečni formuli. Priporočljivo je, da pri eni formuli vztrajamo pet do sedem dni, preden jo zamenjamo z drugo, če jo otrok slabše sprejema.

Pediatrinja opozarja, da dojenje ni model "vse ali nič". "Vsak podoj, vsaka kapljica materinega mleka je koristna. Tudi kombinirano hranjenje z dojenjem in mlečno formulo je lahko dobra rešitev," je gostja povedala v podkastu.

Kaj boste slišali v tej epizodi?

• kako prepoznati, da otrok dobi dovolj mleka
• kdaj je otrok res pripravljen na gosto hrano
• zakaj ni smiselno časovno omejevati podojev
• kaj pomeni “zlato okno” med sedmim in devetim mesecem
• katera živila v prvem letu odsvetujejo
• kako ukrepati ob davljenju s hrano
• kaj svetujejo staršem, ki razmišljajo o vegetarijanski ali veganski prehrani

Je otrok sit?

Kako starši vedo, ali je otrok zaužil dovolj mleka? "Če je približno pet pleničk na dan dobro polulanih in je otrok po obroku zadovoljen, smo lahko mirni," pojasnjuje sogovornica. Pri dojenih otrocih je odvajanje blata lahko tudi redkejše. "Kadar je blato mehko in odvajanje neboleče, tudi enkrat na sedem dni ni nujno razlog za skrb."

Smernice za uvajanje goste hrane so danes manj toge kot nekoč. "Če otrok opazuje, ko jemo, ali se celo razburi, ker ne dobi ničesar, je to lahko znak, da je pripravljen," pravi. Priporočilo ostaja, da začnemo z zelenjavo, saj so okusi blažji in manj alergeni. "Če začnemo s sladkim sadjem, bo otrok težje sprejel zelenjavo." Zgodaj je smiselno uvesti tudi meso, ribe, jajca ter druga beljakovinsko bogata živila, vključno z žiti.

Med sedmim in devetim mesecem je tako imenovano zlato okno za uvajanje različnih tekstur. "Pasiranje naj traja čim krajši čas. Hrano lahko pretlačimo z vilicami, pomembno je, da otrok postopno spoznava različne strukture."

Česa otroci v prvem letu ne smejo

V prvem letu življenja otrokovi prebavni in presnovni sistemi še dozorevajo, zato nekatera živila niso primerna. Dodani sladkor in sol v tem obdobju nista priporočljiva, saj dodatno obremenjujeta organizem in vplivata na oblikovanje prehranskih navad. Odsvetujejo se tudi med zaradi tveganja za botulizem ter surovi mlečni izdelki.

Kravje mleko kot samostojen napitek v prvem letu ni primerno, saj ne zadosti vsem prehranskim potrebam dojenčka. Manjše količine mlečnih izdelkov, kot sta jogurt ali skuta, pa se lahko postopno uvajajo po šestem mesecu. "Do enega leta naj otrok ne zaužije več kot deciliter mlečnih izdelkov dnevno," poudarja pediatrinja.

Vegetarijanska prehrana, ki vključuje mlečne izdelke in jajca, po besedah dr. Kragelj načeloma ni problematična, če je dobro načrtovana. Veganska prehrana pa se za dojenčke odsvetuje. "Potrebe rastočega otroka so drugačne kot pri odraslem, predvsem glede vnosa železa in beljakovin."

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.